Ljubljana, 20. julija (STA) – Telovadec Leon \u0160tukelj je na dana\u0161nji dan pred 100 leti prejel prvo slovensko zlato medaljo na olimpijskih igrah v Parizu. Obletnica prvega slovenskega olimpionika sovpada s prihajajo\u010dimi olimpijskimi igrami, ki bodo tretje doslej v Parizu.<\/p>\n\n\n\n
\u0160tukelj je prvo medaljo naj\u017elahtnej\u0161ega leska osvojil v mnogoboju. Telovadec je uspeh nato na istih igrah ponovil \u0161e na drogu. V reprezentanci takratne Jugoslavije je sicer 11 slovenskih \u0161portnikov osvojilo \u0161e devet uvrstitev do \u0161estega mesta.<\/p>\n\n\n\n
\u0160tukelj je leta 1924 dosegel svoja najve\u010dja uspeha na tekmovalni in \u0161tudijski poti. Opravil je zadnji izpit na pravni fakulteti in za\u010del pripravni\u0161tvo na okro\u017enem sodi\u0161\u010du v Novem mestu.<\/p>\n\n\n\n
Njegov tekmovalni uspeh v Parizu pa je \u0161e ve\u010dji zaradi te\u017eav z zdravjem, saj si je na izbirni tekmi v Ljubljani, ko je padel z bradlje, hudo po\u0161kodoval zapestje desne roke. V mnogoboju je kljub temu v skupnem se\u0161tevku sedmih \u0161portnih disciplin (drog, bradlja, krogi, konj z ro\u010daji, skok \u010dez konja – vzdol\u017e, skok \u010dez konja – na \u0161irino in plezanje po vrvi) z zbirom 110,340 to\u010dke zmagal pred Pra\u017eakom iz \u010ce\u0161koslova\u0161ke (110,323).<\/p>\n\n\n\n
Po besedah Jasne Dokl Osolnik, direktorice Dolenjskega muzeja, kjer so v za\u010detku tega meseca odprli razstavo Zmaga v Parizu, 100 let zlatih olimpijskih medalj Leona \u0160tuklja, natan\u010dnih podatkov o tem, kdaj je osvojil katero izmed obeh zlatih medalj, ni. “Znano pa je, da so tekmovanja v Parizu potekala od 17. do 19. julija 1924, podelitev medalj pa je bila 20. julija 1924,” je povedala direktorica.<\/p>\n\n\n\n
Poleg tega, da \u0161e dolgo po tistih igrah ni bilo elektronskih naprav in vsega drugega, kar daje utrip sedanji digitalni dobi, so bila tudi tekmovanja povsem druga\u010dna. Telovadci so se tako merili tudi v atletskih disciplinah, kar je popisal tudi \u0160tukelj v svojih spominih.<\/p>\n\n\n\n
Tekmovanja na igrah v Parizu pred stotimi leti so trajala skoraj tri mesece, predvsem zaradi dolgotrajnih poti tekmovalcev. \u010ceprav je bilo uradno odprtje OI 5. julija, kon\u010dale pa so se 27. julija, so se prva tekmovanja za\u010dela \u017ee v prvih dneh maja.<\/p>\n\n\n\n
Zaznamoval jih je \u0160tukelj, ki se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu. \u010ceprav je velik del \u017eivljenja pre\u017eivel v Mariboru, je ostal tesno povezan z dolenjsko prestolnico, kjer se je tudi prvi\u010d resno sre\u010dal s telovadbo.<\/p>\n\n\n\n
Kot najstarej\u0161i tedaj \u017eive\u010di dobitnika zlatega olimpijskega odli\u010dja na svetu je preminil 8. novembra 1999, le tri dni pozneje bi dopolnil 101. leto starosti. Svojo \u0161portno pot je opisal v knjigi Mojih sedem svetovnih tekmovanj, ki pomeni velik prispevek k razumevanju in poznavanju \u0161porta v njegovem obdobju.<\/p>\n\n\n\n
Poleg iger v francoski prestolnici se je izkazal z olimpijskim zlatom in bronoma leta 1928 v Amsterdamu. Na OI v Berlinu leta 1936, ko je osvojil srebrno na krogih, pa je bil star \u017ee 38 let.<\/p>\n\n\n\n
Zaznamoval je tudi stoletnico OI moderne dobe leta 1996 v Atlanti, ko je bil eden glavnih zvezdnikov odprtja in je na oder pri\u0161el z \u017eivahnim korakom kot \u010dil mladeni\u010d, v pogovorih pa je pokazal tudi velik svetovljanski duh, kot so poudarjali njegovi sogovorniki, odprt in hkrati premi\u0161ljen, zaznamovan z \u017eivljenjskimi preizku\u0161njami.<\/p>\n\n\n\n
O dogodkih med drugo svetovno vojno in povojnih letih, v katerih za\u010detkih je bil odrinjen tudi od opravljanja svojega poklica, ni \u017eelel veliko govoriti. Po vojni je bil mesec dni zaprt, ker so mu o\u010ditali, da je nagovarjal oficirje, da bi stopili v belo gardo.<\/p>\n\n\n\n
Bil je opro\u0161\u010den, vendar poslej sodni\u0161ke slu\u017ebe ni mogel ve\u010d opravljati. \u0160ele leta 1952 je dobil slu\u017ebo, ki je zahtevala pravno izobrazbo, zaposlil se je v mariborski gospodarski zbornici. Po njeni ukinitvi leta 1965 je od\u0161el v pokoj, vendar pa je pravnemu delu ostal zvest do 80. leta starosti.<\/p>\n\n\n\n
V \u0161portu pa je bil na tak ali druga\u010den na\u010din ves \u010das prisoten, najbolj v svojih tekmovalnih dnevih in nato v svojem zadnjem \u017eivljenjskem obdobju. V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil 15. oktobra 1991 med podpisniki slovenske olimpijske listine in je s tem sodeloval tudi pri rojstvu olimpijskega gibanja samostojne dr\u017eave Slovenije.<\/p>\n\n\n\n
Poleg njega je bil med 34 \u0161portnimi zvezami in drugimi organizacijami posami\u010dni podpisnik le \u0161e Miroslav Cerar, drugi izjemni telovadec poznej\u0161e dobe.<\/p>\n\n\n\n
Leta 1997 je bil \u0160tukelj sprejet v Mednarodni gimnasti\u010dni hram slavnih, \u0161tiri leta kasneje je bil skupaj z Cerarjem kot prvi sprejet v Hram slavnih slovenskih \u0161portnikov.<\/p>\n\n\n\n
Z njegovim imenom je povezan tudi prvi obisk predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja v samostojni Sloveniji. Takratni prvi mo\u017e svetovnega olimpijskega gibanja Juan Antonio Samaranch se je leta 1998 udele\u017eil slovesnosti ob praznovanju njegove stoletnice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ljubljana, 20. julija (STA) – Telovadec Leon \u0160tukelj je na [\u2026]<\/span><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":7032,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[31,39,28],"tags":[],"class_list":["post-7031","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-gimnastika","category-sportna-gimnastika","category-vrhunski-sport"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7031","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7031"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7031\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7033,"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7031\/revisions\/7033"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7032"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7031"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7031"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/gimnasticna-zveza.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}